Debatne formate lahko s pridom uporabljamo pri pouku, pri razrednih urah in pri različnih vrstah dela z mladimi, ne samo v šolah, marveč tudi v mladinskem delu. To poglavje prinaša nekaj predlogov, kako lahko debatno metodo uporabimo pri pouku in ga je potrebno predvsem razumeti kot informacijo in spodbudo, da se začnete z debato bolj intenzivno ukvarjati. Vsem, ki vas zanima uporaba debatnih tehnik pri pouku ali pri mladinskem delu vabim na Za in proti seminarje, ki jih organiziramo vsako leto. Informacijo o seminarjih lahko dobiti na www.zainproti.com ali pošljete sporočilo na zainprotiakademija@gmail.com Z veseljem vam bomo odgovorili.
Mini debatni formati
– 1 na 1 (20 minut), uporabite lahko kot ogrevalno vajo, preden podate novo snov, da
vidite, koliko učenci in učenke že vedo o določeni temi. Oblikujete različne trditve, povezane s
snovjo, ki jo nameravate tisto uro predavati, izberete pare, vsak par dobi drugačno trditev. En
učenec v 3 do 4 minutnem govoru predstavi argumente, ki trditev zagovarjajo, drugi učenec v 3 do
4 minutnem govoru zavrača predstavljene argumente in ponudi svoje.
– SPAR format – spontana argumentacija, 1 na 1: najprej 1 minutni govor, ki trditev
zagovarja, nato učenec, ki trditvi nasprotuje 1 minuti postavlja vprašanja in nato v 1 minutnem
govoru predstavi argumente, ki trditev zavračajo, nato v 1 minuti učenec, ki trditev zagovarja,
postavlja vprašanja in na koncu vsak od njiju imata 1 minutni zaključni govor. Sledi 3 do 4
minute vprašanj s strani ostalih učencev v razredu.
Daljši debatni formati
– Daljši debatni formati, ki vključujejo več učencev, 3 ali 4 na vsaki strani, ki podajo
tako argumente za eno ali drugo strani in zavračajo argumente nasprotne strani.
– Daljši debatni formati, ki vključujejo 3 ali 4 učence na vsaki strani, ki podajo tako
argumente za eno in drugo stran in zavračajo argumente nasprotne strani, vključujejo pa tudi
navzkrižno zasliševanje, bodisi, da vprašanja postavlja nasprotna ekipa ali ostali učenci v
razredu.
– Daljši debatni formati, ki poleg vseh zgoraj navedenih elementov, pred zaključnimi
govori vključijo še govore v podporo eni ali drugi strani, s strani ostalih učencev.
Kot je razvidno iz predstavitev na „Konferenci o debati in aktivnem državljanstvu“, ki smo jo junija 2014 organizirali v Celju, naši mentorji in mentorice uporabljajo debato ne samo v debatnih klubih, marveč tudi pri različnih drugih prilikah, kar si lahko pogledate v naslednjih video prispevkih.
Meta Rešek, Osnovna šola Žirovnica, Debata pri pouku slovenskega jezika,
Kristina Stopar Jepišnik, Osnovna šola Šempeter pri Gorici, Uporaba debate pri pouku za doseganje različnih ciljev,
Andreja Šut, Osnovna šola Središče ob Dravi, Medgeneracijska debata,
Iris Strelec, OŠ Tone Čufar Maribor Elementi debate v različnih oblikah vzgojno–izobraževalnega dela,
Črt Močivnik, L osnovna šola Celje, Debata kot metoda vzgojno–izobraževalnega procesa v bolnišnični šoli,
Nataša Makovecki, Gimnazija Velenje, Uporaba debatnih tehnik v višjem strokovnem izobraževanju,
Krašji debatni formati
1 na 1 + publika, navzkrižno zasliševanje
Zagovorniški govorec predstavi svoj konstruktivni govor: razloge, ki podpirajo debatno trditev.
2 minuti
Navzkrižno zasliševanje: publika postavlja vprašanja, ki kažejo na šibkost argumentov
zagovornika. 2 minuti
Negacijski govorec predstavi svoj konstruktivni govor: razloge, ki nasprotujejo debatni trditvi.
2 minuti
Navzkrižno zasliševanje: publika postavlja vprašanja, ki kažejo na šibkost argumentov
zagovornika. 2 minuti
1 na 1 + publika sprašuje
Zagovorniški govorec predstavi svoj konstruktivni govor: razloge, ki podpirajo debatno trditev.
2 minut
Negacijski govorec predstavi svoj konstruktivni govor: razloge, ki nasprotujejo debatni trditvi.
2 minuti
Publika sprašuje. 5 minut
Zagovorniški govorec zavrne argumente, ki jih je predstavil negacijski govorec, in okrepi svoje
razloge. 2 minuti
Negacijski govorec zavrne argumente, ki jih je predstavil zagovorniški govorec, in okrepi svoje
razloge. 2 minuti
2 na 2 + 2 spraševalca + publika sprašuje
Prvi zagovorniški govorec definira debatno trditev in predstavi svoj konstruktivni govor. 3
minute
Navzkrižno zasliševanje: spraševalec negacijske skupine postavlja vprašanja, ki kažejo na
šibkost argumentov zagovorniške skupine in pripravljajo teren za argumente negacijske skupine. 2
minuti
Prvi negacijski govorec sprejme ali zavrne definicije, ki jih je predstavila zagovorniška
skupina, predstavi svoj konstruktivni govor, zavrne argumente zagovorniške skupine. 3
minute
Navzkrižno zasliševanje: spraševalec zagovorniške skupine postavlja vprašanja, ki kažejo na
šibkost argumentov negacijske skupine. 2 minuti
Drugi zagovorniški govorec zavrne argumente, ki jih je predstavil prvi negacijski govorec,
zavrne zavračanje argumentov zagovorniške skupine in jih podpre z novimi podporami ter izpostavi
glavne trke v debate. 3 minute
Drugi negacijski govorec nadaljuje z zavračanjem argumentov zagovorniške skupine, okrepi svoje
argumente in izpostavi glavne trke v debati. 3 minute
Publika sprašuje. 5 minut
Zagovorniška skupina je tista, ki zagovarja debatno trditev. Sestavljena je iz prvega govorca, drugega govorca in postavljalca vprašanj.
Negacijska skupina je tista, ki zavrača debatno trditev. Sestavljena je iz prvega govorca,
drugega govorca in postavljalca vprašanj.
Debatni format »TEKMA« je nastal na osnovi Osnovnošolskega debatnega formata in
sicer za potrebe tedensko TV oddaje Tekma, ki je bila na sporedu TV Slovenije tri leta.
Debatno ekipo sestavljajo trije govorci oziroma govorke in dva spraševalca.
Prvi govorec zagovorniške skupine: 3 minute.
Predstavi dva ali več argumentov, ki podpirajo debatno trditev.
Prvi spraševalec negacijske skupine: Navzkrižno zasliševanje, 1 minuta.
Tretji govorec negacijske skupine sprašuje prvega govorca zagovorniške skupine.
Prva govorka negacijske skupine: 3 minute.
Predstavi dva ali več argumentov, ki zavračajo debatno trditev. Če želi, lahko tudi začne
zavračati argumente zagovorniške skupine – ni nujno.
Prvi spraševalec zagovorniške skupine: Navzkrižno zasliševanje: 1 minuta.
Tretja govorka zagovorniške skupine sprašuje prvo govorko negacijske skupine.
Druga govorka zagovorniške skupine: 3 minute3.
Zavrne argumente negacijske skupine. Lahko predstavi nove argumente zagovorniške skupine – ni
nujno.
Drugi spraševalec negacijske skupine: Navzkrižno zasliševanje: 1 minuta.
Prva govorka negacijske skupine sprašuje drugo govorko zagovorniške skupine.
Druga govorka negacijske skupine: 3 minute
Zavrne argumente zagovorniške skupine. Lahko predstavi nove argumente negacijske skupine – ni
nujno.
Drugi spraševalec zagovorniške skupine: Navzkrižno zasliševanje: 1 minuta.
Prva govorka zagovorniške skupine sprašuje drugo govorko negacijske skupine.
Tretja govorka zagovorniške skupine: 2 minuti. Zavrne argumente nasprotne ekipe, predstavi
glavne točke spora v debati, predstavi razloge za zmago svoje ekipe
Tretji govorec negacijske skupine: 3 minute.
Zavrne argumente nasprotne ekipe, predstavi glavne točke spora v debati, predstavi razloge za
zmago svoje ekipe
Primer daljšega debatnega formata pri pouku
– Določite 3 učence, ki bodo sestavljali zagovorniško stran in bodo predstavili argumente,
ki trditev zagovarjajo in 3 učence, ki bodo sestavljali negacijsko stran in bodo predstavili
argumente, ki bo trditev negirala in/ali bodo zavračali argumente, plan zagovorniške
strani.
– Določite 4 spraševalce, učence, ki bodo na koncu obeh prvih govorov na obeh straneh
postavljali vprašanja debaterjem.
– Določite 4 komentatorje, učence, ki bodo pred 3. govori na obeh straneh, imeli govor v
podporo eni ali drugi strani, 2 za zagovorniško stran, 2 za negacijsko stran.
– Časomerilec: obvezno določite enega učenca, ki bo meril čas in ga kazal debaterjem, tako
da bodo vedeli, koliko časa še imajo na razpolago. To je odlična metoda za učenje strukture,
organizacije govora.
– Moderator debate, obvezno naj en učenec/učenka prevzame nalogo moderatorja, ki skrbi za
to, da se govorci izmenjujejo po pravilnem vrstnem redu, izjemno pomembno posebej na začetku, ko
učenci še niso tako domači s formo, pa tudi moderator dodaja občutek pomembnosti, slovesnosti,
ki ga resnično ni za zanemarjati.
– Vsi ostali učenci prevzamejo vlogo sodnikov in sodnic, zapisujejo potek debate in na
koncu tako kot učiteljica, ki ima seveda zadnjo besedo, pohvalijo, kar je bilo dobro, opozorijo
na napake, dodajo informacije, ki niso bile predstavljene, ocenijo nastope.
Kot vidite so na tak način vsi učenci in učenke vključeni v debato in tudi pri pripravah, ne glede na to ali debatirajo ali ne, se morajo pripraviti, saj boste ocenjevali tudi njihove komentarje in vprašanja, tudi kadar bodo v vlogi sodnic in sodnikov. Eden od načinov je tudi, vendar uporabite to metode le, kadar ne boste imeli veliko debat, drugače je bolje, da enostavno vsi debatirajo, da morajo sodniki do naslednje ure pripraviti pisni izdelek o učni snovi,o kateri se je debatiralo. Pri dajanju teh nalog ste lahko zelo kreativni: bodisi da morajo bolj natančno predstaviti enega od argumentov ali eno od teorij ali poiskati in predstaviti niz podatkov, ki dokazujejo enega od argumentov, bodisi, da pripravijo detajlno pisno razložitev o poteku debate, kaj se je v njej dogajalo.
Potek izobraževalne debate pri pouku
Prva govornica zagovorniške strani definira trditev, predstavi problem in zakaj se zagovorniška
stran zavzema oz. kako bo problem rešila in s katerimi razlogi/argumenti to utemeljuje. Razvije
prvi argument. Čas: 3 minute
Navzkrižno zasliševanje: Prvi spraševalec postavlja vprašanja prvi govornici zagovorniške
skupine. Čas: 1 minuta.
Prva govornica negacijske strani sprejme ali zavrne definicijo, predstavi zakaj se zavzema
negacijska stran in s katerimi razlogi/argumenti to utemeljuje. Razvije prvi argument. Zavrne
argument zagovorniške strani. Čas: 3 minute
Navzkrižno zasliševanje: Drugi spraševalec postavlja vprašanja prvi govornici negacijske
skupine. Čas: 1 minuta.
Druga govornica zagovorniške skupine zavrne argumente negacijske skupine (tako negacijski
argument kot zavračanje svojega argumenta) in predstavi drugi oz. tretji argument.
Čas: 3 minute
Navzkrižno zasliševanje: Tretji spraševalec postavlja vprašanja drugi govornici zagovorniške
skupine. Čas: 1 minuta.
Druga govornica negacijske skupine zavrne argumente zagovorniške skupine in predstavi svoj drugi
oz. tretji argument. Čas: 3 minute.
Navzkrižno zasliševanje: Četrti spraševalec postavlja vprašanja drugi govornici negacijske
skupine. Čas: 1 minuta.
Prvi komentator, govor v prid negacijske skupine. 1 minuta.
Drugi komentator, govor v prid zagovorniške skupine, 1 minuta.
Tretji komentator, govor v prid negacijske skupine, 1 minuta
Četrti komentator, govor v prid zagovorniške skupine, 1 minuta.
Tretja govornica negacijske skupine poda sklepni govor. 2 minuti
Tretja govornica zagovorniške skupine poda sklepni govor. 2 minuti.
Trajanje: 24 minut. Ker moramo računati na nekaj časa, ko se govorci in govornice izmenjujejo, bomo za debato porabili 30 minut, kar nam prinaša 15 minut za evalvacijo debate in ocenjevanje, če jo bomo ocenili. Seveda lahko čas poljubno podaljšate, kadar imate na razpolago več časa, recimo, da si lahko privoščite tim. blok uro, potem podaljšate govore za minuto, dve ali si privoščite več časa za evalvacijo.