Debatni klubi so v Sloveniji običajno organizirani v okviru krožkov, interesnih dejavnosti, obveznih izbirnih vsebin na osnovnih in srednjih šolah. Vsak debatni klub ima svojo mentorico oz. mentorja, ki organizira delo kluba in koordinira aktivnosti v klubu. Mentorji in mentorice so večinoma učitelji in učiteljice, ki poučujejo na šoli. V nekaterih primerih pa tudi študentje – bivši debaterji in debaterke ali na srednješolskem nivoju celo sami dijaki oz. dijakinje. Zelo pogosto gre za kombinacijo, ko mentor/ica debatnega kluba v delo vključi tudi svoje bivše debaterje in debaterke in skupaj z njimi vodi klub. Vsak mentor, mentorica debatnega kluba mora tudi soditi debate na debatnih turnirjih.
Debatni klubi se srečujejo redno tedensko od 1 do 2 šolskih ur, pogosto – posebej pred debatnimi turnirji – tudi večkra tedensko in po več ur skupaj. V debatnih klubih se seznanjajo z debatno teorijo predvsem preko aktivnih oblik dela, razpravljajo o različnih debatnih turnirjih in se pripravljajo na debatne turnirje.
Za in proti, zavod za kulturo dialoga vsako jesen organizira izobraževanje za nove mentorje, mentorice debatnih klubov in seminarje za uporabo debatnih tehnik kot aktivne metode poučevanja. Seminarji so 16 – urni in jih običajno organiziramo v oktobru. Izvajamo pa tudi seminarje za šolske kolektive, predvsem uporabo debatnih tehnik kot aktivne metode poučevanja.
Zvonka Lavbič Saje je mentorica osnovnošolskega debatnega kluba na OŠ Maksa Pečarja v Črnučah že več kot 10 let. Dokumenti v nadaljevanju so plod njenih izkušenj in dela.
Vodenje debatnega kluba
Nanizala bom nekaj praktičnih izkušenj, ki sem jih pridobila ob vodenju debatnega kluba v
preteklem desetletju, pa naj služijo mlajšim kolegom v pomoč, starejšim pa v primerjavo.
Vodenje debatnega kluba je zame izjemno bogata mentorska izkušnja, je pa to proces, tek na dolge proge. Snovanje kluba se začne po dogovoru z vodstvom šole, ki mora ne le sprejeti klub v vizijo delovanja šole in uvrstiti aktivnost v letni delovni načrt, pač pa tudi odobriti materialno podporo in organizacijsko. Debatni klub se organizira kot interesna dejavnost ali pa je financiran iz fonda za nadarjene otroke, vsekakor pa naj bo mu namenjenih vsaj 35 ur letno. Sama sem nekajkrat kandidirala tudi na razpisu Mestne občine in s tem pridobila dodatna sredstva za stroške prevoza na turnirje ali za debatni vikend tabor, ki smo ga izvedli skupaj z mediatorji.
Pridobivanje debaterjev se začne pri pouku, ko v proces uvajam tudi debatne metode. Pri pouku zgodovine ter državljanske in domovinske kulture in etike izvajam vožnjo z balonom, zelo zanimivo pa je učencem tudi utrjevanje snovi s sojenjem npr. Napoleonu, Trubarju, Mariji Tereziji in drugim zgodovinskim osebnostim. Učence nato povabim k debatnemu klubu, zaprosim tudi učitelje, da povabijo učence, pri katerih sami odkrivajo debatni potencial. Ob začetku šolskega leta razobesim po šoli povabilo vsem zainteresiranim /priloga 1/.
Srečanja debatnega kluba začnemo sredi septembra, takrat v šolski koledar vnesem datume OŠ debatnih turnirjev, oddam načrt dejavnosti /priloga 2/, vodstvo šole zaprosim za finančno pomoč pri prevozu na turnirje, otrokom pa na prvem srečanju dam tudi pismo staršem /priloga 3/. Slednje se mi zdi pomembno, ker so tako tudi starši seznanjeni z dinamiko in odgovornostjo otroka do ekipe in ker prevzemajo del stroškov. Na prvo srečanje kluba povabim svoje bivše debaterje, ki nadaljujejo šolanje na srednji šoli ali pa so že na fakulteti, tako medgeneracijsko druženje je vedno zelo živahno. Takšno srečanje novim debaterjem osmisli aktivnost, ko se skupaj spomnimo na prehojeno pot, se sprehodimo mimo vitrine v šolski avli, kjer so lično predstavljeni pokali, priznanja in fotografije iz preteklih debatnih turnirjev.
Čas srečevanja debatnega kluba skušam optimalno prilagoditi vsem vpisanim, traja dve šolski uri, ki sta vedno prekratki, saj je ob začetku vedno treba predebatirati vse aktualne teme, dileme in krivice. Zdi se mi namreč, da je dobro, da DK služi otrokom tudi kot ventil, kot mesto, kjer so slišani. Pomembno je, da so srečanja živahna, imamo svoje obredje, zamudnik se na primer odkupi s čokolado. Spontano nato zajadramo v naš Karl Popper debatni format, najprej gremo ob ilustrativnih resolucijah (Jabolko je boljši sadež kot banana, Mačke so boljši hišni ljubljenčki kot psi) v širok brain storming, nato izdelujemo ribjo kost, pa počasi formiramo argumente s podporami…Podrobnejši opis metodike dela je tema drugega prispevka.
Zdi se mi pomembno, da si ekipe oblikujejo učenci sami, v to ne posegam, razen v primeru očitne
neskladnosti, sami izberejo ime ekipe, tudi na debatni turnir se debaterji sami prijavijo, jaz
le odpošljem prijavnico.
Mi se udeležujemo vseh turnirjev, ker se menim, da v tako živi debati učenci zares rastejo,
imajo možnost spoznati svoje močne strani in šibkosti in jih v loku petih turnirjev tudi
razvijati, korigirati, preseči. Dosežke na turnirjih vedno objavim na šolskem radiju ter na info
točki, na šolski spletni strani pa naredim obsežnejšo reportažo. Nato na klubu svoji debaterjem
razdelim kopije sodniških listov, fotografije s turnirja /priloga4/ ter naredimo analizo.
Pomembno je skozi vse šolsko leto vzdrževati motiviranost debaterjev: slediti in podpirati skušam
tudi ostale njihove šolske in obšolske aktivnosti, včasih sem zaupnik, včasih svetovalec, pa
tudi kritik, vse to je del mentorstva. Dobro je organizirati debatni turnir na šoli, jaz sem jih
sprva imela vsako leto. Zelo osvežujoče delujejo povabila na odprte javne debate in druge
aktivnosti s strani direktorice ZIP-a, čeprav so naši debaterji le aktivni poslušalci /priloga
5/.
Zadnja leta ob dnevu odprtih vrat naše šole organiziram za javnost odprto debato: debatno
resolucijo izberejo učenci, likovno nadarjeni naredijo plakate, obiskovalci so pretežno starši,
sorodstvo in sosedje debaterjev. Iz vrst mojih bivših debaterjev so časomerilec, voditelj in
sodniki. Srečanje začnemo z reportažo o preteklem debatnem letu /priloga 6/, starši in ostali
obiskovalci svoje navdušenje prelijejo v anketo ( ta je pomemben argument za prepričevanje
vodstva šole za nadaljnjo podporo) nato sledi družabno srečanje. /priloga 7/ Starši pokažejo
svoje navdušenje ter podporo debatnemu klubu tudi s slastnim pecivom.
Čeprav ima vodenje debatnega kluba vzpone in padce ter jemlje proste sobote, je tudi eno bolj intenzivnih in doživetih plati mojega prosvetnega delovanja in me osebnostno bogati.
Video predavanji:
Zvonka Lavbič Saje – Ustanovitev in vodenje debatnega kluba
Jasna Cigut – Raba spletnih oblakov pri delu v debatnem klubu
Primer plakata Vabilo k debatnemu klubu
plakat-vabilo-na-debatni-klub
Primer: Obvestilo staršem, ko se učenec ali učenka pridružita debatnemu klubu
obvestilo-starsem
