Vsako šolsko leto organiziramo tako na osnovnošolski kot srednješolski ravni serijo debatnih turnirjev, običajno začnemo v oktobru in zaključimo v aprilu. Za in proti, zavod za kulturo dialoga koordinira organizacijo debatnih turnirjev:

• v sodelovanju z debatnimi klubi pripravi koledar debatnih turnirjev;
• skrbi za promocijo prijave na debatne turnirje;
• pripravi debatne trditve;
• pripravi urnik turnirja;
• vodi tekmovanje;
• pripravi priznanja za dosežke, potrdila o udeležbi, pripravi poročilo in zbirnik rezultatov.

Debatni klubi lahko sodelujejo na vseh debatnih turnirjih ali le na nekaterih. Število ekip, ki jih lahko en debatni klub prijavi, ni omejeno, razen v primeru, da šola nima dovolj učilnic ali da nimamo dovolj sodnikov/sodnic. Priporočamo, da na debatnih turnirjih sodeluje čim več debatnih ekip, saj razumemo debatni turnir ne kot končni cilj, marveč kot ena od metod, s katero debaterji in debaterke še bolj razvijejo veščine kritičnega mišljenja in debatiranja. Povprečno imamo na debatnem turnirju od 35 do 40 ekip. Seveda so lahko debatni turnirji tudi manjši ali večji.

Jezik debat je slovenski na večini turnirjev, na srednješolskih debatnih turnirjih vodimo dva vzporedna turnirja, nekateri debatirajo v slovenskem, drugi v angleškem jeziku. Vsako leto organiziramo tudi dva mednarodna srednješolska debatna turnirja v angleškem jeziku in enega osnovnošolskega, ki velja tudi kot državni angleški turnir. Nobene ovire ni, da bi organizirali tudi debatne turnirje v drugih tujih jezikih, recimo nemškem ali hrvaško/srbskem/bosanskem jeziku, v kolikor bi imeli dovolj debaterjev in debaterk, ki bi želeli debatirati v teh jezikih.

Vse debatne ekipe, ki pridejo na turnir, debatirajo vsaj 3 debatne kroge, ki potekajo vzporedno. Tako, da npr pri 40 ekipah na turnirju, poteka 20 debat istočasno. Debate sodijo sodnike in sodnice, ki prihajajo iz vrst mentorjev in bivših debaterjev in debaterk. Sodniki razsodijo na osnovi argumentacije, stila in strategije. Več o sojenju v naslednjem poglavju.

Turnir vodi ekipa Za in proti, zavoda za kulturo dialoga, ki ga za to uporablja poseben računalniški program. Principi, kako se razrščajo ekipe, so naslednji:

• debatne ekipe na turnirju v prvih treh krogih ne debatirajo proti ekipi iz svojega debatnega kluba in nobene ekipe ne srečajo dvakrat;
• za prvi debatni krog računalnik izbere naključno, kdo debatira proti komu, s tem, da upošteva oba principa iz prve alineje;
• v drugem debatnem krogu bodo vsi, ki so bili v prvem debatnem krogu na zagovorniški strani na negacijski strani in obratno;
• v drugem in tretjem debatnem krogu računalnik ne izbira več naključno, ampak na osnovi rezultatov – vsi tisti, ki so v prvem krogu zmagali, debatirajo eden proti drugemu; vsi tisti, ki so izgubili pa eden proti drugemu; to se potem nadaljuje v naslednjih krogih;
• v finale se uvrstita ekipi z največjem številom zmag in točk.

Gostiteljska šola pripravi vse potrebno, da se na šoli lahko izvede debatni turnir. Več o tem v nadaljevanju tega poglavja, v prispevku Jasne Cigut, mentorice debatnega kluba na Dvojezični osnovni šoli Lendava. Večina opisanega velja tudi za srednješolski debatni turnir. Največja razlika je v urniku, saj so osnovnošolske debate precej krajše od srednješolskih.

Organizacija osnovnošolskih debatnih turnirjev

Na osnovnošolski ravni se organizira 6 debatnih turnirjev na leto, in sicer 4 regijski, 1 mednarodni in 1 državni. Prvi turnir se izvede oktobra, vsi ostali pa so razporejeni tako, da se izvede en turnir na mesec. Zadnji – državni se izvede aprila. Vsi turnirji so enodnevni in se izvajajo ob sobotah, razen mednarodnega, ki je dvodnevni, in se izvede v petek in soboto, po navadi marca.
Prostore za izvedbo turnirjev zagotovijo šole, ki so pripravljene organizirati turnir. Dogovori o organizaciji turnirjev za naslednje šolsko leto potekajo na državnem turnirju.
Trditve
Trditve so lahko znane v naprej, t. i. pripravljene, ali pa se jih razglasi na turnirju. Pripravljene trditve so rezultat glasovanja osnovnošolskih debaterjev. ZIP (Bojana Skrt) namreč mesec dni pred vsakim turnirjem debatnim klubom po elektronski pošti pošlje 15-20 trditev, med katerimi debaterji izberejo 3, na katere bi želeli debatirati. Ko ZIP zbere vse glasove, razglasi trditev za debatni turnir in debaterji se lahko začnejo pripravljati.

˝Impromptu˝ trditve, so trditve, ki jih ZIP razglasi šele na turnirju in debaterji dobijo na razpolago 1 uro (60 min), da se brez pomoči mentorja, elektronskih naprav (računalnika, tablice, mobitela …) ali drugih ekip pripravijo na 3. krog debate. V pomoč so jim lahko le knjižni viri, ki jih prinesejo s seboj (slovarji, leksikoni, enciklopedije …)

Debatni krogi
Na vsakem turnirju se izvedejo vsaj 3 debatni krogi, dva na pripravljeno trditev in en na ˝impromptu˝ trditev. Pri pripravljenih trditvah se morajo debaterji pripraviti za obe strani, torej za zagovorniško in negacijsko, saj v prvem krogu dano trditev zagovarjajo, v drugem pa negirajo oz. obratno. Katera ekipa je na zagovorniški in katera na negacijski strani, določi računalniški program. Predstavnik ZIP-a pred vsakim krogom na vidno mesto prilepi list, na katerem je jasno vidno, na kateri strani je katera ekipa, v kateri sobi se bo odvijala debata in kateri sodnik bo sodil.
Na vseh turnirjih, razen na ˝impromptu˝ turnirju, tretjemu debatnemu krogu sledi finalni krog.
Na mednarodnem turnirju se izvede 6 debatnih krogov, štirje na pripravljeni trditvi in dva ˝impromptu˝ kroga. Šestemu debatnemu krogu sledi polfinale, nato pa še finale.

Regijski turnirji
Regijski turnirji so 4. Na treh se debatira na pripravljeno trditev, en pa je v celoti ˝impromptu˝.
Regijski turnirji poznajo 3 debatne kroge, in sicer se prva dva kroga debatira na pripravljeno trditev, nato pa sledi še ˝impromptu˝ trditev in tretji debatni krog. Po končanem 3. debatnem krogu sledi finalna debata, ki odloči o tem, katera ekipa je zmagovalka turnirja. Finalna debata poteka zmeraj na pripravljeno trditev. Po končani finalni debati, ZIP razglasi 3 najboljše ekipe turnirja in 10 najboljših govorcev.
Za ˝impromptu˝ turnir je značilno, da ima 3 debatne kroge, vsak krog pa ima svojo debatno trditev, ki je razglašena na samem turnirju, in sicer 1 uro pred debatnim krogom. Na tem turnirju ni finalne debate. Najboljše 3 ekipe se razglasijo na podlagi števila zmag in seštetih točk posameznih govorcev. Razglasi se tudi 10 najboljših govorcev.

Vsak mentor lahko na regijski turnir prijavi več ekip, vendar mora zagotoviti zadostno število sodnikov, da se turnir lahko izvede. Pričakovano je, da bo mentor, ki ima na turnirju 2 ekipi, zagotovil vsaj 1 sodnika, mentor, ki ima 4 ekipe, vsaj 2 sodnika itd.

Na vsakem regijskem turnirju obstaja možnost, da se izvede vzporedni turnir v angleščini. To pomeni, da hkrati potekata dva turnirja na isto trditev – eden v slovenščini in drugi v angleščini. Pogoj za to je, da se na angleški turnir prijavi dovolj ekip, ki želijo debatirati v angleščini in da se zagotovi dovolj sodnikov, ki so pripravljeni soditi v angleščini. Ena ekipa lahko hkrati sodeluje le na enem turnirju. Šola gostiteljica mora v primeru vzporednega turnirja poskrbeti za dovolj učilnic in za dva prostora, kjer se bosta izvedla oba finala.

Mednarodni turnir
Mednarodni turnir je dvodnevni (petek in sobota), po navadi se izvede marca. Celotni turnir se izvede v angleškem jeziku, saj po navadi pridejo gostje iz drugih držav. Na tem turnirju se debatira 6 krogov, nato sledita polfinale in finale. Debaterji vsaj mesec dni pred turnirjem po elektronski pošti prejmejo 2 debatni trditvi, na kateri se imajo čas pripraviti, na turnirju pa dobijo še dodatni dve ˝impromptu˝ trditvi.

Mednarodni turnir je velik organizacijski zalogaj, zato je zelo pomembno, da se vse potrebno glede organizacije res premišljeno načrtuje. Posebno poglavje so nočitve. Tujci, ki prihajajo na turnir, pa tudi Slovenci, ki prihajajo iz oddaljenih koncev države, po navadi prespijo v kraju, kjer poteka turnir. Za ureditev prenočišča je odgovorna šola gostiteljica. V večini primerov se da dogovoriti z lokalnimi ponudniki prenočišč (hostli, penzioni ipd.), da sprejmejo debaterje za sprejemljivo ceno, ki jo seveda poravnajo debaterji oz. debatni klubi. Med debaterji so zelo dobro sprejete tudi nočitve pri privatnih gostiteljih (člani domače debatne ekipe, učenci šole, kjer poteka mednarodni turnir …) in skupne nočitve v telovadnicah šole.

Državni turnir
Državni debatni turnir je zadnji turnir v tekočem šolskem letu. Vsak klub lahko na državni turnir prijavi le 2 najboljši ekipi. Če je v klubu več uspešnih ekip, mentor izvede šolski turnir in izbere 2 najuspešnejši ekipi. Po šolskem turnirju je potrebno napisati poročilo o izvedbi in rezultatih šolskega tekmovanja. Pogoj za udeležbo na državnem turnirju pa je, da mora klub vsaj dvakrat v tekočem šolskem letu sodelovati na turnirjih.
Po končani finalni debati se na državnem turnirju razglasi 5 najboljših ekip in 10 najboljših govorcev turnirja.
Tudi pri državnem turnirju je možnost izvedbe vzporednega turnirja v angleščini.

Prijava na turnir
Vsi mentorji vsaj teden dni pred samim turnirjem po elektronski pošti prejmejo prijavnico za turnir in urnik. Oboje pripravi ZIP. Mentor svoje ekipe prijavi na turnir najkasneje do petka, en teden pred turnirjem (na prijavnici je zmeraj napisan datum, do kdaj se zbirajo prijave). V primeru, da se katera od prijavljenih ekip iz kakršnih koli razlogov turnirja ne bo udeležila ali ne želi malicati in/ali kósiti na šoli, kjer poteka turnir, je potrebno prehrano za tisto ekipo odjaviti najkasneje do torka v tednu, ko je turnir. Kdor tega ne stori, krije stroške prehrane. Za pripravljene obroke šola gostiteljica izda račun.

Mentorji ali spremljevalci debatnih ekip morajo na začetku turnirja mentorju – organizatorju turnirja predložiti naročilnico za prehrano, na kateri je razvidno, koliko odraslih in koliko učencev bo prejelo obroka (malico in kosilo).

Kaj moram vedeti pred turnirjem, če je moja šola gostiteljica?
Največ organizacijskega bremena seveda pade na mentorja, katerega šola gosti turnir, zato bo najbrž prav, da napišemo nekaj besed o tem.

1. Prijave
Prijave na turnir zbirata ZIP in mentor, ki organizira turnir. Po prihodu ekip je treba preveriti, če imena ekip in debaterjev držijo.

2. Prostor
Mentor-organizator mora zagotoviti dovolj prostora, da turnir lahko nemoteno poteka.
Učilnice – v vsaki učilnici tekmujeta 2 ekipi, zato lahko naredimo izračun potrebnih učilnic po formuli n/2 (n=število prijavljenih ekip). Učilnice lahko pripravimo že dan pred turnirjem. Na zunanjo stran vrat zalepimo zaporedno številko učilnice, v učilnici pa pripravimo klopi in stole za debaterje, sodnika in časomerilce. Sodnikova in časomerilčeva klop gledata proti tabli. Na njuni levi strani so zagovorniki, na desni pa negatorji. Med enimi in drugimi stoji govorniški oder.
Če na šolskih hodnikih ni posebnih miz in klopi ali stolov, je pametno pred vsako učilnico postaviti eno mizo in tri stole, da se bodo lahko ekipe, ki negirajo ˝impromptu˝ trditev nemoteno pripravljale.
Tab – prostor, kamor se odnašajo sodniški listi, kjer lahko predstavnik ZIP-a nemoteno vnaša podatke v program, kjer se lahko tiskajo priznanja, optično odčitavajo (skenirajo) sodniški listi … Po navadi je to računalniška učilnica.
Soba za mentorje – prostor, kjer se zbirajo mentorji in kjer na vsakem turnirju pred 1. debatnim krogom poteka sodniški sestanek … Po navadi so to zbornica, knjižnica …
Zbirni prostor – prostor, kjer potekajo otvoritev turnirja, razglasitev ˝impromptu˝ trditve, finale in razglasitev rezultatov. Po navadi so to telovadnica, jedilnica, šolska avla … Prostor mora biti po 3. krogu pripravljen za finalno debato – mize in stoli za debaterje, sodnike in časomerilca. Zaželeno je, da je prostor tudi ozvočen. Finalno debato spremljajo vsi debaterji in mentorji.
Vsi prostori morajo biti ustrezno označeni, označbe morajo biti na vidnih mestih. Če se prostori nahajajo v raznih delih šole, je to potrebno posebej označiti (npr. s kažipoti ipd.)
Na vidna mesta je treba prilepiti tudi urnik poteka turnirja.

3. Prehrana
Z vodjo šolske prehrane se je potrebno domeniti, kaj se bo ponudilo debaterjem za malico in kosilo. Šola, ki organizira turnir, mora debaterjem in mentorjem ter sodnikom omogočiti prehrano, stroške le-te pa po izstavljenem računu poravnajo sodelujoče šole (oz. debatni klubi oz. starši debaterjev, v kolikor šola teh stroškov ne more poravnati). Debaterjem je po navadi ves čas na voljo pijača (voda, sok, čaj ipd.).

4. Časomerilci
Vsak sodnik potrebuje enega časomerilca, se pravi, da potrebujemo toliko časomerilcev, kolikor je učilnic. To so lahko učenci, ki niso debaterji, vendar jih je potrebno pred turnirjem posebej pripraviti. Pametno je, da jih razporedimo tako, da so zmeraj v isti učilnici. Lahko pripravimo več časomerilcev, da niso vsi zmeraj zasedeni. Če gre za mlajše učence, sta lahko tudi po dva skupaj.
V učilnici jim pripravimo prostor v bližini sodniške mize, vendar morajo biti dovolj oddaljeni, da ne vidijo v sodniške liste.
Smiselno je, da se časomerilcem določi spremstvo, torej učitelja, ki se ukvarja samo z njimi (jih pripravlja, nadzira, izvaja menjave …) in jih v času, ko se debaterji pripravljajo na 3. krog, zaposli, da ne motijo debaterjev pri pripravah.

5. Dodatni učitelji
Vse obveznosti, ki jih prinese organizacija turnirja, en sam učitelj težko zmore, zato je smiselno, da si ustvari ekipo, ki mu pomaga pri izvedbi. Dobro je imeti osebo ali dve v času zbiranja ekip (9.00-10.00) pri vhodu. Ta ekipe sprejme, preveri podatke, vzame naročilnico, debaterje napoti v jedilnico na malico, mentorje in spremljevalce pa v sobo za mentorje. Kasneje lahko ti dve osebi pobirata sodniške liste po učilnicah in jih odnašata v tab. Ena oseba je dovolj za prevzem časomerilcev. Ta ista oseba lahko med turnirjem tudi fotografira, saj med debatnimi krogi s časomerilci ni dela.

6. Material
– paket papirja A3;
– kopije sodniških listov (priskrbi ZIP), na vsakega sodnika pridejo 3 sodniški
listi;
– listi za časomerilce (priskrbi ZIP), lahko jih vzame sodnik, lahko pa učitelj, ki se
ukvarja le s časomerilci;
– kartoni za priznanja (3 najboljše ekipe – za vsakega člana posebej; 10 najboljših
govorcev – za vsakega člana posebej; za vse mentorje in sodnike);
– žig – če ni ZIP-ovega, mora biti šolski.

7. Navodila za pot
Marsikdaj se zgodi, da se kakšna skupina debaterjev na poti do šole, kjer poteka turnir, izgubi. To lahko pripelje do zamude in posledično se zamika tudi ura začetka turnirja, zato je smiselno, da se prijavljenim šolam pošlje natančno navodilo (lahko tudi z zemljevidom), kako najenostavneje priti do šole.

8. Otvoritev turnirja
Običaj je, da šola, ki gosti turnir, pripravi kratek kulturni program za otvoritev turnirja, ni pa to nujno. Program je lahko sestavljen iz česar koli – recitali, deklamacije, pevski zbor, šolski bend, plesna skupina, karaoke, folklora, film o šoli … Včasih nekaj besed debaterjem nameni kdo od vodstva šole, vsekakor pa mora mentor-organizator povedati, kje se nahajajo posamezne učilnice in kako do njih priti, predstavnik ZIP-a pa predstavi potek turnirja.

Potek turnirja
Zbiranje ekip je po navadi med 9.00 in 10.00 uro. Debaterji imajo v tem času malico v jedilnici, mentorji pa v sobi za mentorje.

Ob 10.00 je običajno otvoritev turnirja, ki se začne s kratkim kulturnim programom, predstavitvijo prostorov in predstavitvijo seznama poteka 1. debatnega kroga – v skrajno levem stolpcu se nahaja ekipa, ki trditev zagovarja, v naslednjem stolpcu je ekipa, ki trditev negira, sledi številka sobe/učilnice, kjer bo potekala debata in v skrajno desnem stolpcu je ime sodnika, ki bo sodil v tej sobi; če je na turnir prijavljeno liho število ekip, ena ekipa ostane brez nasprotnika (izbor naredi računalniški program). Ta ekipa ima na listu za nasprotnika označeno BYE, dodeli se ji zmaga in povprečno število točk govorcev na turnirju.

Po otvoritvi sledi kratek sodniški sestanek, kjer predstavnik ZIP-a še enkrat na kratko razloži pravila sojenja, nato pa prvi debatni krog. Sodniki s seboj v učilnico odnesejo list A3 (za zapisovanje debate), sodniški list, ki ga debaterji ne vidijo, dokler ni celoten turnir zaključen, in list za časomerilca. Sodnik lahko sodniški list izpolnjuje, ko ekipe koristijo pripravljalni čas oz. ko se debata zaključi in debaterji zapustijo učilnico. Pri izpolnjevanju sodniškega lista mora biti sodnik pozoren, da časomerilec ne vidi zapisanega, povratna informacija mora biti podana v obliki t. i. sendviča (najprej pohvalimo, nato omenimo pomanjkljivosti in spet pohvalimo), točke morajo biti pravilno seštete. Sodniški list ne sme biti oddan brez povratne informacije o tem, zakaj je kateri debater dobil določeno število točk in zakaj je katera ekipa zmagala. Ko sodnik izpolni sodniški list, pokliče ekipi nazaj v učilnico in jima poda povratne informacije. Odločitve o zmagi sodnik debaterjem NE sporoči. Sodniški list pride iskat kateri od učiteljev ali pa ga sodnik sam odnese v tab.

Kmalu za tem sledi drugi krog. Ekipe, ki so prejšnji krog trditev zagovarjale, jo zdaj negirajo in obratno, vsaka ekipa pa dobi drugega nasprotnika. Seznam poteka 2. debatnega kroga predstavnik ZIP-a prilepi na dogovorjeno vidno mesto.

Za tem krogom sledi kosilo in takoj za tem razglasitev ˝impromptu˝ trditve. Tudi tokrat seznam poteka debatnega kroga predstavnik ZIP-a prilepi na dogovorjeno vidno mesto. Debaterji dobijo na razpolago 60 minut, da se pripravijo na debato. Ekipe, ki trditev zagovarjajo, se pripravljajo v učilnici, v kateri bodo debatirali, ekipe, ki trditev negirajo, pa se pripravljajo pred učilnico. Mentorji imajo v tem času po navadi mentorski sestanek.

Po končanem 3. debatnem krogu, se vse ekipe in mentorji zberejo na zbirnem mestu, kjer bo potekal finale. Ko so vse točke seštete, predstavnik ZIP-a razglasi 2 najboljši ekipi turnirja, ki se bosta pomerili v finalu in 5 sodnikov, ki bodo tekmo sodili. Mentor-organizator mora priskrbeti še časomerilca.

Finale poteka v zbirnem prostoru, prisotni so vsi ostali debaterji in mentorji, ki poskrbijo, da njihovi debaterji ne motijo debate. Po končani debati sodniki v tab sporočijo svojo odločitev o zmagovalcu, nato pa sledi razglasitev 3 najboljših ekip in 10 najboljših govorcev, ki jo opravi predstavnik ZIP-a.

Mentorji vse sodniške liste (skenirane), podatke o poteku turnirja in dodatne pohvale prejmejo po elektronski pošti.

Tabela za časomerilce
casomerilci