To poglavje prinaša prispevek Kristine Stopar, učiteljice retorike in mentorice debatnega kluba na OŠ Šempeter pri Gorici o osnovah javnega nastopa in vajah, ki jih lahko uporabljamo za izboljšanje veščin javnega nastopanja, primer učne ure – Osnove javnega nastopanja in video predavanja.

OSNOVE JAVNEGA NASTOPANJA
»Kaj nam pomaga znanje, če ga ne znamo oznanjati.« (Zdravko Zupančič)

Izkušen govorec vedno ve, kaj bo povedal. Ne ve le, natanko kako bo povedal. Ko nas kdo kaj vpraša, vzemimo si čas, premislimo in šele nato odgovorimo. Izgovorjena beseda ima veliko moč. Enostavno bi bilo, če bi lahko jemali besede nazaj, vendar ni tako. Zato je zelo pomembno, da najprej premislimo, saj nepremišljena beseda nas lahko tudi uniči.
Ko začnemo svoj govor, je zelo pomembno, da začnemo ob uri. Poslušalcev ne pustimo čakati. Če sami ne izkažemo spoštovanja do poslušalcev, tudi ne moremo pričakovati, da bodo poslušalci spoštovali nas.
Najprej pritegnimo pozornost. Ta je pomembna, če želimo, da nam bo publika prisluhnila. In publika nas bo poslušala ravno toliko časa, kot ga imamo na razpolago in potem bo postala nemirna. Pozornosti ne smemo zahtevati, moramo si jo prigarat! Ko pridemo na oder, počakamo trenutek in nato spregovorimo. Prihod naj ne bo preveč sproščen, pa tudi ne preveč zategnjen. Ko zaključimo, spet počakamo trenutek, da se besede usedejo in nato odidemo.
Kar na začetku govorimo, je dobro na koncu ponovit, da sklenemo krog.

Priprava na javno nastopanje
Če želimo dobro opraviti svojo nalogo, se moramo na to dobro pripraviti. Vsi slavni govorci so se pripravljali več ur za nekajminutni govor.
Najprej si pripravimo predlogo. Zberimo citate, slogane, zgodovinske misli, … Ni nujno, da vemo, kdaj in kako jih bomo uporabili, važno je, da si jih točno zapomnimo.
V spomin si moramo tudi vtisniti besede in stavke, ki jih vsekakor želimo povedati. Predloga, ki si jo pripravimo, naj bo pregledna in enostavna, da si jo lahko zapomnimo. Kup papirjev v roki in brskanje po njih je med javnim nastopanjem prepovedano. S tem zopet kažemo nespoštovanje do publike. Če že, si na manjše kartončke zapišemo ali natisnemo le bistvo, da nas le-ti spomnijo na posamezne vsebine našega govora.
Vadba govora je nujna, če želimo povedati natanko takšne besede, kot smo si jih pripravili. V takem primeru vadimo, dokler ne znamo govora čisto na pamet. Ampak pozor, težko bomo ustvarili naraven ritem govorjenja, če bomo imeli v mislih točno napisan govor. Kaj pa, če se med samim nastopanjem zmedemo? Bomo vedeli, kje nadaljevati?
Vaditi je smiselno po opornih točkah. Če strnemo vsebino govora na pet, šest točk, se bomo lažje spomnili same vsebine, kot pa celoten govor besedo za besedo. Druga pomembna zadeva pri vadbi je, da če že vadimo, je dobro vaditi pred poslušalstvom in z glasnim govorjenjem, le tako nam bo vadba koristila.

Oči in pogled
»Če osvojiš pogled, osvojiš srce«
Pogled je zelo močno orožje, ki ga ima govorec, zato naj bo zavesten in načrten. Vsak izkušen govorec se bojuje za poglede poslušalcev, saj če te poslušalci gledajo, te po vsej verjetnosti tudi poslušajo. Bodimo enakopravni, pogled posvetimo vsem poslušalcem v enaki meri, mogoče nekoliko več časa osebi, ki nas je kaj vprašala.
Če govorimo manjši skupini ljudi, nekje do 8 oseb, moramo ohranjati očesni stik, se pravi gledamo poslušalce v oči.
Če govorimo srednje veliki množici, do 25 oseb, gledamo poslušalcem v obraz.
Če govorimo veliki množici, si poslušalce razdelimo na dele in enakopravno pogledamo enkrat en eno skupino, drugič drugo itd.

Nasmeh
Če je pristen, je koristen. Vendar naj ga ne bo preveč in ne začnimo govora z nasmehom. Sama vsebina naj pritegne na obraz nasmeh.

Drža
Govorec naj stoji pokončno z obema nogama trdno na tleh. Stopala naj bodo nekje pod kolki. Tako bo govorec trdno stal in se ne bo mogel zibati. Na začetku, če je učencem nerodno, se radi postavijo na eno nogo in se med govorom zelo zibajo, kar je moteče. Spet drugi se dvigujejo na prste in spuščajo. Na tak način so poslušalci osredotočeni na premikanje telesa in ne na vsebino govora.

Roke
Neizkušenemu govorcu so roke napoti. Kar ne ve, kaj bi z njimi. Preden jih opazi, jih mogoče da v žepe ali pa si popravlja lase. Ko učenca opozorimo na to, mu postanejo roke odveč. Za začetek je dovolj, da se učenec trudi držati roke nekje v prostoru pred seboj nad pasom. Sčasoma, ko bo roke odmislil, bodo same šle svojo pot. Roke namreč govorijo isto kot naše misli. Roke nam pomagajo razmišljat.
Nikar ne držati roke na hrbtu, ker dajemo preveč strog vtis. Prekrižane roke kažejo neko nenaklonjenost, tudi viseče roke niso primerne, ne dajejo naravnega videza. Govorec naj se izogiba tudi spuščenih in sklenjenih rok.
Nenaravno gibanje je obračanje rok le v komolcih ali v zapestju. Gibi naj izvirajo iz ramena, ker so taki bolj naravni in sproščeni.
Med govorom ne žugamo, ne stiskamo pesti in ne tolčemo po mizi. Prepričajmo raje z argumenti.

Predajanje besede – navzkrižno spraševanje
Ko predamo besedo drugemu, osebo počakamo, da le-ta postane nov govorec in da prevzame pozornost nase.
Če nimamo ideje, ne začnemo govoriti. Vzamemo si trenutek časa, da zberemo misli. Trenutek pa ne sme biti predolg, saj se bo naš premislek spremenil v molk.

Glas
Ko se publiki približamo, jakost glasu znižamo, ko se publiki oddaljimo, jakost zvišamo.
Dobro je doseči naraven ritem govorjenja. Ko govorimo si vzemimo čas. Kjer je potrebno, naredimo premor. Če pa že govorimo hitreje, je pomembno, da izgovarjamo razločno in da so poudarki na pravem mestu.

Mašila
Če nam tu pa tam uide kakšno mašilo, ni nič narobe. Naj pa jih ne bo preveč. Mašilo, po navadi, pride na dan, ko ne vemo, kaj povedati. V tistem trenutku, ko razmišljamo, kako misel nadaljevati, iz ust se sliši mašilo. Zato v takih trenutkih enostavno zapremo usta ali pa vdahnemo. Na tak način se bomo izognili mnogim mašilom in čez čas nam bo postala to navada.

Videz
Zelo opaznih uhanov se izogibamo. Lasje naj bodo urejeni. Če so dolgi, naj bodo speti.
Obleka naj bo ravno prav velika, ne premajhna, ne prevelika. Naj bo čista in zlikana. Čevlji naj bodo čisti. Umazani čevlji kličejo pozornost nase in ne želimo si, da bi nas poslušalci gledali v noge in imeli v mislih le naše umazane čevlje.

Vaja 1 – Mašila
Učenec pove pot od šole do doma ali katerega drugega kraja. Poslušalci so pozorni na mašila. Ko govorec izreče kakšno mašilo, vsi ostali tisto mašilo ponovijo. Eden od poslušalcev zapisuje število mašil. Ko vsi učenci povejo pot, se na podlagi števila mašil določi najspretnejšega govorca.

Vaja 2 – Povej s telesom
Učitelj razdeli učencem listke z različnimi situacijami. Učenci delajo v dvojicah. Opisano situacijo na listkih poskušajo pokazati ostalim le s pomočjo mimike in gestikulacije. Zmaga par, ki najbolj nazorno pokaže situacijo.
Npr.
Zbolel si. Greš k zdravniku in bi rad, da ti predpiše zdravila, da boš do konca tedna zdrav, da lahko greš na rojstnodnevno zabavo k sošolcu. Zdravnik te pregleda in je mnenja, da ne potrebuješ zdravil. Gre le za prehlad. Ti še vedno vztrajaš. Hočeš recept za zdravila. Zdravnik ti ne da recepta. Svetuje le počitek in piti veliko čaja z medom in limono.

Vaja 3 – Predstavi se
Vsak učenec se predstavi. Učenec pripravi kratek govor, v katerem se predstavi. Govor naj ne napiše, temveč si zapiše le oporne točke. Tako se naučijo samostojno nastopati in govor je bolj naraven, saj zapisana beseda ni nikoli taka kot govorjena. Govore lahko učitelj posname in si jih potem učenci lahko pogledajo in analizirajo. Na tak način učenci prej ozavestijo lastne napake in hitreje napredujejo pri izvajanju govorov.

Vaja 4 – Naglaševanje pravih besed
Učitelj razdeli listke z istim stavkom večkrat napisanim. V vsakem stavku učitelj poudari drugo besedo. Učenci večkrat preberejo in poudarijo ustrezno besedo.
Npr.
Sosedov maček je včeraj spet prevrnil rože pred hišo.
Sosedov maček je včeraj spet prevrnil rože pred hišo.
Sosedov maček je včeraj spet prevrnil rože pred hišo.
Sosedov maček je včeraj spet prevrnil rože pred hišo.
Sosedov maček je včeraj spet prevrnil rože pred hišo.
Sosedov maček je včeraj spet prevrnil rože pred hišo.
Sosedov maček je včeraj spet prevrnil rože pred hišo.

Vaja 5 – Besedne igre – urjenje jezika
Pred samim nastopom je dobro, da si govorec ogreje mišico, ki jo pri nastopu najbolj rabi – jezik. Učitelj razdeli učencem listke z različnimi stavki – besednimi igrami. Za domačo nalogo se učenci urijo v hitrem in razločnem izgovarjanju. Naslednjo uro priredijo tekmovanje v hitrem in razločnem izgovarjanju. Zmaga učenec, ki v omejenem času (1 minuta) največkrat prebere stavke in naredi najmanj napak.
Primeri besednih iger:
• Na Nanos nikar ne nosi nepotrebnega in nadležnega nahrbtnika.
• Žena židane volje z žvrkljo žvrklja moko za žgance.
• Dolgobradi, dlakasti dolgin dlakocepsko in dolgočasno pripoveduje o dogodivščinah divjakov iz džungle.
• V bakteriološkem laboratoriju bakteriolog budno beleži bistvenosti bacilov.
• V Čenčalah in Čvekalah čenčalci in čvekalci čvekajo čvekarije.
• Popolnoma je Pankracij pozabil peljati popularnega potopisca s popoldansko pošto prek preplavljenega področja, da podpiše in pregleda posebnosti na področju ponesrečencev.

Vaja 6 – »Vroči« stol
Učenec se posede na »vroči« stol. Ostali mu postavljajo provokativna vprašanja. Učenec na »vročem« stolu mora obdržati hladno kri in spoštljivo odgovarjati. Ne sme se razjeziti ali grdo odgovarjati.

Vaja 7 – Simulacija javnega anketiranja
V učilnici učitelj nastavi kamero. Učenci hodijo eden po eden v učilnico. Ko učenec vstopi, ga učitelj sprašuje o kakšni aktualni temi. Učitelj naj postavlja tudi težja vprašanja, da učenca postavi nekoliko v zadrego. Učence je potrebno opozoriti, naj si vzamejo trenutek časa, da pomislijo, kaj bodo odgovorili. Prenagljen odgovor je lahko velikokrat napačen odgovor.

Vaja 8 – Sprememba okoliščin
Učitelj poda okvirno temo učencem. Pripravijo si govor. Tik pred zdajci pa učitelj spremeni okoliščine. Učencem pove še neko novo okoliščino, ki se je medtem zgodila in učenec mora nemudoma govor nekoliko prilagoditi.

Npr.
Bližajo se novoletne počitnice. Vsi v razredu se strinjati, da bi bilo dobro organizirati prednovoletni ples od sedmega do devetega razreda. Vaš razred je pripravljen prevzeti organizacijo. Vprašali ste razrednika in nekaj drugih učiteljev. Nihče ni nasprotoval, vendar so vas opozorili, da morate željo predstaviti najprej ravnatelju in potem še vsem učiteljem. Nekdo iz razreda naj pride v zbornico in predstavi idejo učiteljem in ravnatelju. Izberete sošolca, ki je najboljši govornik.
Situacija 1: Učenec predstavi idejo ravnatelju in učiteljem
Situacija 2: Učenec ponovno na pogovor k ravnatelju
Novembra so šli učenci na ekskurzijo. Obnašali so se grdo, že od doma so prinesli alkohol in na skrivaj popivali. Vinjeni so precej poškodovali sedeže avtobusa, saj so z olfa nožkom porezali prevleke. Ko je šofer to izvedel, je nemudoma poklical policijo. Učenci, ki pri tem niso sodelovali, so seveda bili ogorčeni. Vsi so se vrnili domov slabe volje.
Razrednik je besen, učiteljski zbor pa nenaklonjen vašemu razredu. O prednovoletnem rajanju nihče noče nič slišati. Učenec se še enkrat poskusi pogovoriti z ravnateljem.

Govorniške veščine
Primer učne ure
Pripravil Primož Karnar

Če želite prepričati občinstvo, ki ga nagovarjate, se jim morate predstaviti kot kredibilen govorec/govorka. Kredibilnost pomeni, da vam občinstvo verjame, da ste prepričljivi.

3 dejavniki kredibilnosti:
– znanje
– karakter
– dinamizem: energija, entuziazem, akcija, predanost
Znanje in karatkter sta 2 dejavnika, na katere v teku tega seminarja ne moremo neposredno vplivati. Znanje je odvisno od vas samih, karakter je pa preprosto to, kar ste. DINAMIZEM pa je nekaj, kar je zlahka mogoče popraviti.

3 pravila dinamizma:
– Variacija: ne počni ene stvari cel čas, uporabljaj različne geste, glas
– Poudarjanje: dele govora, ki so bolj pomembni, poudari. Načini poudarjanja: posebne geste, variacija glasu, pavza, uporaba posebnih besed, počasnejši govor
– Naravnost: bodi to, kar si. Če želiš biti nekaj drugega, bo izpadlo nenaravno

Glas
– Volumen: slišati vas mora oseba, ki je najbolj oddaljena. Ko govorite nekaj pomembnega, zvišajte glas.
– Hitrost: ko govorite manj pomembne stvari, pospešite. To je ponavadi takrat, ko neko idejo razlagate (idejo poveste počasi in bolj glasno, razložite je bolj na hitro) ali navajate podatke
– Ton: spremenite ga za poudarjanje, vendar mora ostati naraven
Primeri: predavatelj/predavateljica naj pri vsaki komponenti glasu skozi svoj govor predstavi ekstreme. Najprej naj govori pretiho/preglasno, nato naj govori prepočasi/prehitro, na koncu pa s pretirano cvilečim/globokim glasom. To poživi seminar, poživi udeležence

Geste
– najpomembnejše so roke. So del telesa. Kako izgleda govor, če ima govorec roke spuščene ob sebi?
– morate imeti svojo abecedo gest – ko boste nekaj poudarili, boste za to uporabili posebno gesto
– potrebno je paziti, da se geste skladajo s tem, kar govorite
– kot pri glasu je potrebno, da uporabljate različne geste – z rokami greste naprej, nazaj, gor, dol, levo, desno – skratka uporabljate ves prostor pred vašim telesom
– nikoli se ne dotaknite glave, ko govorite, ne dajat roke v žep

Primeri: predavatelj/predavateljica naj začne med govorom neopazno uporabljati eno gesto preveč do te mere, da bo očitno, nato naj to izpostavi kot napako in prikaz nenaravnega in neprepričljivega govora. Del seminarja naj odpredava z rokami v žepu, s kulijem v roki. Poleg tega naj pokaže svojo abecedno gesto (npr. naraščanje, zmanjševanje, večanje, prenehanje, naštevanje, vse, nič…).

Obraz
– ne dajati drugačnega sporočila kot z besedami, ker lahko »mešano« sporočilo zmede publiko in zmanjša vašo kredibilnost
Primeri: kakšen je občutek, če se nekdo smeji, medtem ko govori o problemu lakote v Afriki?

Telo
– ne počnite stvari, ki bi zmotile pozornost tistega, ki vas posluša
– imejte očesni kontakt s tistim, ki ga nagovarjate
Primeri: predavatelj/predavateljica naj izrazito stopajo z nogami naprej/nazaj in tako z zibanjem zmotijo zbranost poslušalcev/poslušalk. Nekaj časa naj gleda v tla in govori.

Nekaj kratkih napotkov:
– ne držati kulija v roki med govorom
– ne žugatI z enim prstom proti občinstvu, ker deluje malo zaničevalno
– ne uporabljati mašil (npr. emmm) – bolje je imeti preprosto pavzo
– uporabljajte »močne« besede: namesto »Mislim, da je tako…« uporabite »Prepričan sem, da je tako…«
– ne premikajte se neprestano naprej-nazaj/levo-desno med govorom

Vaje
– hitrostna vaja, vaja gest, vaja poudarjanja: vsakemu udeležencu, udeleženki se določi ena tema. Temo si vsak udeleženec/udeleženka izbere tudi sam – odvisno od dogovora. V treh minutah vsakdo pripravi polminutni/enominutni (odvisno od razpoložljivega časa in števila udeležencev/udeleženk) govor. Nato se izvedejo vaje – pri vsaki se da poudarek na eni od komponent govora.
+ hitrost: vsak poskuša med govorom čim hitreje govoriti. Pozitiven rezultat: veliko manj verbalnih pavz (emmmm), hitrejše »klikanje«
+ geste: pomembne so samo geste. Pozitiven rezultat: zavedanje, da pri govoru ne gre samo zato, kaj verbalno poveš, ampak kako poveš tudi z govorico telesa
+ poudarjanje: pomembno je poudarjanje, ki ga udeleženci/udeleženke lahko dosežejo z zviševanje/zniževanjem glasu, z menjavo tona, upočasnjevanjem (to je najlažje). Pozitiven rezultat: spoznanje, da pravilno poudarjanje močno poveča jasnost govora
– ponavljanje istega govora s komentarjem: komentirajo predavatelj/predavateljica in tudi ostali sodelujoči. Vsakemu se dodeli tema, pripravijo 1-minutni govor. Po govoru vsakega posebej komentiramo. Vsak si napiše, kaj je storil narobe in poskuša to v ponovitvi istega govora popraviti.
Viri:
– Snider, Alfred C. predavanja. Slovenski poletni debatni tabor, Areh, 28. 6. – 5. 7. 2003.
– Snider, Alfred C. (1999) The Code of the Debater: Introduction to the Way of Reason. Open Society Institute, World Debate Institute, University of Vermont.
– Meany, John (2004) International Debate Program. Claremont Colleges Debate Union.

Video predavanja: 

Miha Andrić – Uvod v javno nastopanje in debato,