Definicija Izobraževalna debata je uravnoteženo strukturiran komunikacijski dogodek o pomembni temi, v kateri se soočita dve (lahko tudi več) nasprotujočih si strani in poskušata prepričati publiko/sodnike. Razumeti jo moramo kot proces, ne kot enkraten, zaključen dogodek.

Debato kot tekmovalno disciplino v taki ali drugačni obliki pozna večina držav. Lahko je organizirana v okviru različnih mladinskih organizacij, lahko kot izvenšolska dejavnost, celo kot del izbirnega rednega šolskega programa ali kot del krožkov oz. izbirnih vsebin. Vedno bolj se debata kot aktivna metoda pri poučevanju različnih predmetov pojavlja v različnih šolskih sistemih.

Osnovni principi debate
Vsaka stran v debati, najpogosteje sta dve, ena, ki trditev zagovarja in druga, ki jo zavrača, imata enako možnost, da predstavita stališča. To pomeni, da ne glede na to, o katerem debatnem formatu govorimo, ima vsaka stran na razpolago prav toliko časa kot druga stran. Debatni format tudi določa, koliko govorcev, govornic je na vsaki strain, vrstni red, kako si govorci sledijo in naloge govorcev, kaj mora kdo narediti.

Debata je komunikacijski dogodek, lahko pisan ali govorjen (večinoma) in služi kot predstava in kot metoda za prenos idej in argumentov.

Vsaka debata ima naprej določeno debatno trditev, o kateri se debatira, kar omogoča, da je razprava bolj osredotočena na določen problem, kot je to običajno pri neformalnem pogovoru. Običajno so debatne trditve zanimive in pomembne za debatirajoče in publiko. Trditev mora biti ubesedena tako, da omogoča argumente tako za kot proti, biti mora jasna in preprosta. Odvisno od trditve se lahko debatira o vrednotah, dejstvih ali najpogosteje o različnih politikah oz. strategijah. Debatna trditev mora biti vedno uravnotežena tako, da omogoča tako argumente za kot proti. Ena stran tako predstavi argumente, ki trditev zagovarjajo, druga strani predstavlja argumente, ki trditev zavračajo ali/in zavračajo argumente zagovorniške strani. Skratka vsaka skupina predstavlja različne poglede, drugačne argumente, izhaja iz različnih predpostavk.

Seveda obe ekipi tudi zavračata argumente nasprotne strani, vzpostavi se tim. točka spora, kar je jedro, bistvo debate. Tako debaterji zelo natančno analizirajo argumente nasprotne strani, iščejo napake v sklepanju, predstavljajo drugačne podpore, podatke…., skratka, uporabljajo vse možne tehnike argumentacije in logike. Vsaka ekipa more ne samo zavrniti argumente nasprotne strani, marveč tudi popraviti škodo, ki jo je nasprotna ekipa storila z zavračanjem njihovih argumentov To se stori na ta način, da se zavrne zavračanje nasprotne ekipe, se razširi svoje argumente, predstavi nove dokaze v podkrepitev argumentov. Zadnji proces, ki se mora zgoditi v vsaki debati, je analiza celotne debate oz. najpomembnejših argumentov, ki so bili predstavljeni v debati.

Nasprotna ekipa ima običajno tudi možnost postavljanja vprašanj. Več o vprašanjih v poglavju o debatnih formatih.

Velika razlika od neformalne debate v vsakodnevnem življenju, ko poskušamo prepričati sogovornico, je dejstvo, da v izobraževalni debati vedno nagovarjamo publiko oz. sodnike. Sodnice in sodnike poskušamo prepričati, da so naši argumenti boljši. Tako sodniki na osnovi različnih kriterijev, najodločilnejši je argumentacija, odločijo, kdo je zmagovalec v debati. Če uporabljamo debato v razredu kot učno metodo pri podajanju nove snovi, recimo, prevzame seveda vlogo sodnika učitelj, lahko pa tudi ostali učenci in učenke.

V svetu obstaja veliko različnih debatnih formatov. Med seboj se razlikujejo v številu govorcev na vsaki strani ( 1, 2, 3 …), načinu priprav na debate (lahko se na eno debatno trditev pripravljajo nekaj mesecev, nekaj tednov ali le 15 minut), tipu vprašanj, ki jih postavljajo (navzkrižno zasliševanje, vprašanja med govori), dolžini govorov, nalogah govorcev.

Zakaj je debata „dobra.“
Debata razvija kritično mišljenje, argumentacijske sposobnosti, veščine javnega nastopanja, je odlična metoda za pridobivanje znanja, usposablja mlade za timsko delo in jih uči, kako najti rešitve za različne probleme sodobne družbe.

Debata razvija kritično mišljenje
Debata je ena od najboljših metod za razvijanje kritičnega mišljenja. Učenci morajo biti v debati pripravljeni, da zagovarjajo svoje argumente, analizirajo in kritično ovrednotijo argumenta nasprotne strani, branijo svojo argumenta, prav to dejstvo pa jih vodi k kritičnemu mišljenju. Medtem ko tradicionalne izobraževalne metode učijo učence nekritičnega sprejemanja podanih vsebin in konceptov, debata spodbuja mlade , da kritično vrednotijo pridobljeno znanje, ga poglabljajo, iščejo nove razlage, raziskujejo naprej, kritično analizirajo bistvo predstavljene argumentacije, predlagajo nove rešitve. To pa so vse procesi, ki so bistveni za kritično mišljenje. Kritično mišljenje je aktivnost, ki pridobljeno znanje, ideje, koncepte aplicira na nov način, uporablja za kreativno reševanje problemov, povezuje ideje na izviren način. Kritično mišljenje se zgodi, ko učenec koncept, ki se ga je naučil, aplicira na novo vsebino. Zgodi se prenos pridobljenega znanja v situaciji, za katero učenec ni bil vnaprej pripravljen, da jo bo analiziral.

Debata uči komunikacijske veščine
Ena za mladega človeka najpomembnejših lastnosti, ki jo debata zelo učinkovito razvija, je samozavest. Namreč, mladi, ki so dobro seznanjeni z argumenti, ki razumejo snov, o kateri bodo govorili in seveda imajo za seboj nekaj debat, izgledajo bolj samozavestno in tudi postanejo bolj samozavestni. Toda debata uči tudi drugo vrsto samozavesti: pogum, da ostaneš mirna tudi takrat, ko izgleda, da se vse podira. Zaradi narave same debate, ko na vse, kar debater pove, drugi debater analizira, kritično ovrednoti, opozori na napake v sklepanju, pokaže boljše rešitve, pogosto z argumenti, ki so nepričakovani, vsakdo, ki se ukvarja z debato, razvija sposobnost hitrega mišljenja in reagiranja. Namreč v debati moraš odgovoriti na nasprotnikove argumente in časa za razmislek v sami debati nimaš veliko. Marsikatere argumente in odgovore nanje lahko debaterji predvidijo, ko se pripravljajo na debate, toda na marsikatere argumente, na katere niso naprej pripravljeni, morajo odgovor najti med debato samo, vse to pa povečuje tako hitrost mišljenja kot tudi sposobnost samozavestnega odgovarjanja na nepričakovano.

Seveda poleg samozavesti debata uči še vse ostale tehnike prepričevanja, kot so neizmerna moč besed, različne govorne taktike, organizacijo govora in analizo publike. Debaterji pa poleg tega, da se izurijo in postajajo boljši govorci in govornice tudi s stališča tehnik prepričevanja, začnejo prepoznavati tudi negativne posledice, manipulativne moči tehnik prepričevanja, tako pogoste v političnem govoru. Uspešna uporaba tehnik prepričevanja v kombinaciji z dobro raziskanimi vsebinami, o katerih se razpravlja in trdnimi argumenti, so tiste veščine, ki zagotavljajo debaterjem uspeh ne samo v času šolanja, marveč za vse življenje, saj bodo znali najprej obravnavano snov dobro raziskati, analizirati informacije, jih dobro organizirati in prepričljivo predstaviti. In nenazadnje, ker bodo obvladovali tehnike prepričevanja, bodo tudi prepoznavali pri ostalih, kdaj so le-te uporabljene neetično, kdaj govorec igra le na čustva, kdaj je vsebina prikrita oz. ni utemeljena, kdaj prevladuje le cenena govorica.

Debata vodi k informacijski pismenosti, saj razvija aktivno raziskovanje, selekcioniranje in analizo informacij
Temeljna komponenta, ki jo priprava na vsako debato zahteva, je raziskovanje. Namreč, prva naloga, ki jo debaterji in debaterke opravijo, ko zvedo, na katero debatno trditev bodo debatirali, je, da v brskalnik odtipkajo nekaj ključnih besed in začnejo selekcionirati in prebirati najdena gradiva in/ali se zapodijo v knjižnico in najdejo čimveč gradiva o temi, tako v knjigah in revijah kot tudi v različnih ostalih podatkovnih bazah. Tako se urijo in postajajo mojstri v uporabi različnih iskalnih orodij, tako klasičnih kot so UDK v knjižnicah kot tudi v sodobnih, Internet brskalnikih, uporabi ključnih besedah. Večina debatnih formatov tudi zahteva, da debaterji citirajo, od kod črpajo podatke, kje so našli določeno teorijo, statistiko, raziskavo, podobno kot morajo to storiti, kadar citirajo za pisne seminarske naloge ali esej.

Seveda se debaterji naučijo tudi, kako se gradiva prebira, saj morajo pregledati številne dokumente, da dobijo širok vpogled v obravnavano temo, kar jih uri v hitrem pregledovanju, »skeniranju« takih ali drugačnih dokumentov. Poleg tega se naučijo tudi hitro ovrednotiti pregledane informacije, izluščiti tiste, ki jih potrebujejo za debato. Veščine kot so hitrost pri iskanju informacij, prepoznavanje kvalitetne informacije, selekcioniranje informacij in seveda analiza informacij postajajo ene najbolj cenjenih in uglednih, a istočasno tudi najbolj nujnih. Človek brez teh sposobnosti v informacijski dobi 21. stoletja enostavno ne more več preživeti, če želi iti v korak z razvojem in tako na osebnem kot tudi v poklicnem življenju uživati polno življenje, aktivno sodelovati pri oblikovanju okolja, v katerem živi, prepoznavati družbene in civilizacijske spremembe v lokalni in globalni skupnosti, skratka, bivati kot aktiven državljan oz. Državljanka.

Debata spreminja znanje v obnašanje
Debata spodbuja tako učence kot učitelje, da razmišljajo, iščejo nove rešitve, saj je bistvo debate prav v tem, da ustvarja nove kognitivne prostore za vse vpletene. Debate so živ dialog med informiranimi posamezniki in posameznicami, vsaka izjava lahko pričakuje proti izjavo in tukaj se vzpostavlja prostor za nove ideje, skozi kritične aplikacije znanja. Že sama priprava na debate, ki zahteva precej raziskovanja, zbiranja podatkov, vrednotenja informacij, tudi argumentov, s katerimi se ne strinja, kreativne uporabe različnih informacij ustvarjajo nove modele znanja.Ena od glavnih prednosti debate v razredu je, da nauči, kako pridobljeno znanje spremeniti v uporabno obliko, s katero učenci lahko suvereno razpolagajo in uporabljajo v različnih okoliščinah. Iz abstraktnega nivoja vedenja v aplikacije, obnašanje, iz posredovanja naučenega v kreativno uporabo.